Jutranja rosa je blagodejno hladila njuni od strasti razgreti telesi. Njen obraz je izžareval spokojnost. Njegove oči so božale s pogledom njene obline. Komaj se je zadrževal, da je ni zbudil. Ni mogel verjeti, da mu je uspel veliki met, dobiti to dekle.Že lep čas je imel oči samo zanjo. Kaj več kot skupaj popita kavica mu ni uspevalo. Bila je kot zvezda na nebu, vidna a nedotakljiva. Na vse načine jo je poskušal osvojiti a brez uspeha. Skoraj je že vrgel puško v koruzo.
Na vasi so vsako leto ob kresu praznovali prihod poletja. Nekaj stojnic z dobrotami je bilo postavljenih ob jezeru poleg gozdička. Mlado in staro je rajalo ob ognju, fant s kitaro jim je dajal ritem. Dekleta v pisanih oblekicah so bila razposajena, fantje pa so se trudili okoli njih. Jure jih opazuje in ne ve, ali naj se jim pridruži. Ko že hoče oditi, zagleda njo, ki mu ni dala miru. Pristopi , jo prime za roke in se zavrtita v počasnem ritmu balade. Ni se branila, prav nasprotno, stisnila se je k njemu. Za trenutek mu je zaprlo sapo, skoraj bi jo spustil od presenečenja.
Tako sta plesala brez besed ob medli svetlobi ognja. Njegovo telo je drhtelo, njene prsi na njegovih, njen obraz na njegovem licu. Po glavi so se mu je pletle pregrešne misli, a ni imel pojma kako naj jih spremeni v dejanja. Glasbe kar ni bilo konec in Jure je ni upal spustiti iz rok. Vesna, tako ji je bilo namreč ime, je začela voditi ples. Priplesala sta mimo stojnice in Jure opazi nekaj, kar jo morda prepriča. Ustavi se in kupi malo lectovo srce na traku in ji ga da okoli vratu. Z nasmehom in nežnim glasom se mu zahvali ter ga nežno poljubi. Ves omotičen jo popelje bliže jezeru, stran od dogajanja.
Topla poletna noč je naredila svoje. Vesna je v svoji razposajenosti odvrgla oblačila in skočila v jezero. Jure je obstal kot vkopan in ni vedel kaj bi. Nato mu Vesna pomaha iz vode in nagajivo zavpije: »A ti boš pa kar stal in gledal?« Ni mu bilo treba dvakrat reči, hitro se ji pridruži. Kako se je tako hitro slekel, mu ni bilo nikoli jasno. Nekaj časa sta plavala v krogu, topla voda lesketajočega se jezera je predramila njune čute. Slučajen dotik njenih dojk je sprožil val, ki ga ni bilo več moč ustaviti. Vesna mu je ponudila svoje čutne ustnice, poljub ju je skoraj odnesel pod gladino. Njune roke so pod vodo iskale drug drugega. Nežno se je sprehajal po njenem telesu, njene bradavice so mu dale vedeti, da se ne upira. V objemu je čutila, da je njegova moškost zbujena. Rahlo je šla s prsti po vsej njegovi veličini in njene želje so dobivale nove razsežnosti. Počasi sta zaplavala proti bregu. Mehka trava jima je ponudila svoje naročje.
Vesna se mu je prepustila. Njegovo božanje in poljubljanje je obrodilo sadove. Z nohti ga je nežno praskala po hrbtu, njene roke so se ustavile na čvrsti zadnjici. Pomikala se je proti njegovi moškosti, počasi in temeljito. Zahotelo se ji je več, zato je nadaljevala s poljubi, kjer so se roke ustavile. V mesečni noči je videla obris in vso njegovo veličino. Z ustnicami se je poigrala z njim brez sramu. Jure je slutil, da dolgo ne bo vzdržal, nežno jo je odrinil in začel svoj pohod po njenem telesu. Bradavici sta pokukali na plan s pomočjo nežnih ugrizov. Drsenje njegovih usten se je nadaljevalo vse do popka , bokov in končno do mednožja. Na notranji strani stegen si je še posebej dal duška. Njeno telo je igralo svoj ples. S poljubom na srčiko je izvabil rahel krik, a se ni ustavil, dokler ni zakričala na ves glas. Vedel je da je pripravljena, s svojo moškostjo se je polastil njene veseličice, kot je rad imenoval ta sladki del ženskega telesa. Njuni telesi sta igrali na eno melodijo, melodijo ljubezni.
Ob vrhuncu sta oba kričala od naslade. Vesno je odneslo daleč med zvezde. Oprijela se ga je z vso močjo, začutil je njene solze, ki jih je s poljubi ustavljal.
Tesno objeta sta zaspala, topla kresna noč je bila njun zaveznik. Prvi jutranji žarki sonca ujeti v medeno roso, so pričarali Juretu v spomin nepozabno noč. Ni vedel kaj ga čaka ko se Vesna zbudi. Upal je, da ostane njegovo dekle. Takrat Vesna odpre oči in mu s poljubom zaželi dobro jutro. Prvi znak za izpopolnitev njegove želje? Vesna se zazre v njegove oči in reče: »Jure, greva k meni na kavo?«
