petek, 29. junij 2012

KRESNA NOČ

Jutranja rosa je blagodejno hladila njuni od strasti razgreti telesi. Njen obraz je izžareval spokojnost. Njegove oči so božale s pogledom njene obline. Komaj se je zadrževal, da je ni zbudil. Ni mogel verjeti, da mu je uspel veliki met, dobiti to dekle.

Že lep čas je imel oči samo zanjo. Kaj več kot skupaj popita kavica mu ni uspevalo. Bila je kot zvezda na nebu, vidna a nedotakljiva. Na vse načine jo je poskušal osvojiti a brez uspeha. Skoraj je že vrgel puško v koruzo.

Na vasi so vsako leto ob kresu praznovali prihod poletja. Nekaj stojnic z dobrotami je bilo postavljenih ob jezeru poleg gozdička. Mlado in staro je rajalo ob ognju, fant s kitaro jim je dajal ritem. Dekleta v pisanih oblekicah so bila razposajena, fantje pa so se trudili okoli njih. Jure jih opazuje in ne ve, ali naj se jim pridruži. Ko že hoče oditi, zagleda njo, ki mu ni dala miru. Pristopi , jo prime za roke in se zavrtita v počasnem ritmu balade. Ni se branila, prav nasprotno, stisnila se je k njemu. Za trenutek mu je zaprlo sapo, skoraj bi jo spustil od presenečenja.

Tako sta plesala brez besed ob medli svetlobi ognja. Njegovo telo je drhtelo, njene prsi na njegovih, njen obraz na njegovem licu. Po glavi so se mu je pletle pregrešne misli, a ni imel pojma kako naj jih spremeni v dejanja. Glasbe kar ni bilo konec in Jure je ni upal spustiti iz rok. Vesna, tako ji je bilo namreč ime, je začela voditi ples. Priplesala sta mimo stojnice in Jure opazi nekaj, kar jo morda prepriča. Ustavi se in kupi malo lectovo srce na traku in ji ga da okoli vratu. Z nasmehom in nežnim glasom se mu zahvali ter ga nežno poljubi. Ves omotičen jo popelje bliže jezeru, stran od dogajanja.

Topla poletna noč je naredila svoje. Vesna je v svoji razposajenosti odvrgla oblačila in skočila v jezero. Jure je obstal kot vkopan in ni vedel kaj bi. Nato mu Vesna pomaha iz vode in nagajivo zavpije: »A ti boš pa kar stal in gledal?« Ni mu bilo treba dvakrat reči, hitro se ji pridruži. Kako se je tako hitro slekel, mu ni bilo nikoli jasno. Nekaj časa sta plavala v krogu, topla voda lesketajočega se jezera je predramila njune čute. Slučajen dotik njenih dojk je sprožil val, ki ga ni bilo več moč ustaviti. Vesna mu je ponudila svoje čutne ustnice, poljub ju je skoraj odnesel pod gladino. Njune roke so pod vodo iskale drug drugega. Nežno se je sprehajal po njenem telesu, njene bradavice so mu dale vedeti, da se ne upira. V objemu je čutila, da je njegova moškost zbujena. Rahlo je šla s prsti po vsej njegovi veličini in njene želje so dobivale nove razsežnosti. Počasi sta zaplavala proti bregu. Mehka trava jima je ponudila svoje naročje.

Vesna se mu je prepustila. Njegovo božanje in poljubljanje je obrodilo sadove. Z nohti ga je nežno praskala po hrbtu, njene roke so se ustavile na čvrsti zadnjici. Pomikala se je proti njegovi moškosti, počasi in temeljito. Zahotelo se ji je več, zato je nadaljevala s poljubi, kjer so se roke ustavile. V mesečni noči je videla obris in vso njegovo veličino. Z ustnicami se je poigrala z njim brez sramu. Jure je slutil, da dolgo ne bo vzdržal, nežno jo je odrinil in začel svoj pohod po njenem telesu. Bradavici sta pokukali na plan s pomočjo nežnih ugrizov. Drsenje njegovih usten se je nadaljevalo vse do popka , bokov in končno do mednožja. Na notranji strani stegen si je še posebej dal duška. Njeno telo je igralo svoj ples. S poljubom na srčiko je izvabil rahel krik, a se ni ustavil, dokler ni zakričala na ves glas. Vedel je da je pripravljena, s svojo moškostjo se je polastil njene veseličice, kot je rad imenoval ta sladki del ženskega telesa. Njuni telesi sta igrali na eno melodijo, melodijo ljubezni.

Ob vrhuncu sta oba kričala od naslade. Vesno je odneslo daleč med zvezde. Oprijela se ga je z vso močjo, začutil je njene solze, ki jih je s poljubi ustavljal.

Tesno objeta sta zaspala, topla kresna noč je bila njun zaveznik. Prvi jutranji žarki sonca ujeti v medeno roso, so pričarali Juretu v spomin nepozabno noč. Ni vedel kaj ga čaka ko se Vesna zbudi. Upal je, da ostane njegovo dekle. Takrat Vesna odpre oči in mu s poljubom zaželi dobro jutro. Prvi znak za izpopolnitev njegove želje? Vesna se zazre v njegove oči in reče: »Jure, greva k meni na kavo?« 

sobota, 25. februar 2012

NOČ Z LUNO

Skozi svilene zavese se prikrade luna, gospa , ki že leta prinaša nemir v spalnice. Ona se ji ne izogiba, zato odgrne zaveso in pusti njeni svetlobi prosto pot. Pogled se ji ustavi na njem, ki spi kot dojenček, z roko pod glavo.

Njegovo poraščeno oprsje se enakomerno dviguje in spušča, njegovo dihanje jo pomirja. Nežno mu odmakne pramen las s čela, obožuje njegove kodre, ki že sivijo in s katerimi se tako rada igra. Njeni prsti čutijo nemir in narahlo spolzijo skozi ljubezensko pregrinjalo. Opazi rahel premik vek, ki ji da vedeti, da se bo pustil razvajati njenim rokam in ustnicam. Sprejela je njegovo igro, s poljubi mu počasi drsi po telesu. Za trenutek se ustavi pri ustnicah, ni odziva. Le kako mu uspe ne odzvati se. Nasmešek ji preleti obraz, saj dobro ve, kaj to pomeni. Njene ustnice nadaljujejo pot, nežno ga grizlja, vsake toliko pa ji pogled zdrsne navzdol in opazuje njegovo moškost, ki pa ni mogla skriti svojega prebujanja. Nasmehne se ob misli, da se po toliko letih ni naveličal nje. Njeni poljubi postajajo strastnejši, njene roke hitijo, njeno telo prežema hrepenenje. Želi si ga, hoče ga čutiti v sebi, hoče, da postaneta eno. Vendar ji ne dovoli, ne še. Tedaj se zazre v njene oči in ji pokloni najlepši nasmeh, ki ga premore. Poljubi jo na ustnice in jih nežno razpre z jezikom. Sladkost poljuba jo prevzame, njegove roke pa drsijo po njenem razgretem in ljubezni željnem telesu. Za trenutek se ustavijo na njenih prsih, pod prsti čuti, kako se njeni bradavici zbujata, nato narahlo drsijo mimo popka in se ustavijo na bokih. Ve kako ji prijajo njegovi poljubi na njih. Z ustnicami nežno drsi preko njenega toplega telesa in na bokih si da duška. Z jezikom kroži po njih in jo spravlja v blažene občutke..
Njen nemir, njena želja, njeno poželenje se stopnjujejo, vendar dobro ve, da se igra šele začenja. Prepušča se božanju, poljubom….valovi strasti se izmenično porajajo….malo ona, malo on….iščeta drug na drugem točke, počasi in temeljito. Njegova roka se ustavi na njenem mednožju, njena srčika plapola …..

On ve kaj sledi, ona si želi samo še njuno snidenje, njena strast prestopi bregove, vzame si ga brezkompromisno, njuna pot v raj se stopnjuje. S krožnimi gibi svojih bokov vstopata v svet iskric, meglic, vrtoglavice, vse do vrhunca. Prepotena in potešena obležita , ona se stiska k njemu, vsa omotična. Njegovo nežno božanje ji da vedeti, da je še vedno samo njen, njeno tiho ječanje počasi jenja, njegov poljub za lahko noč je še vedno sladek kot prvič pred mnogimi leti.

torek, 7. junij 2011

MEHKOBA NOČI


Nasmeh mi podariš,
vzameš me v objem,
pogled poln ljubezni...me dvigne,
dotik tvojih rok...me zbudi,
s poljubi...padeva v omamo,
izgubiva se...v mehkobi noči.

nedelja, 5. junij 2011

MORJE UPANJA

 
Jutro se počasi poslavlja, ona pa še kar sedi na obali in šteje valove, ki ji božajo utrujene misli. Nekako ni vedela kako in kaj sama s seboj po prečuti noči. Njene misli so se zlivale v pravo eksplozijo čustev. Njen večerni sprehod se je končal v njegovem naročju, naročju tujca, ki jo je popeljal na valove omame in pozabe. Njuno srečanje se je moralo zgoditi.

Zadnji sončni žarki so se potapljali v modrini morja. Ona sedi in njene oči zrejo v daljavo, ko jo pozdravi nežen glas. Presenečena nad prišlekom, mu dovoli prisesti. Opazovala ga je že nekaj dni in si po tihem želela njegove družbe. Njegove oči so ji pripovedovale isto. Nista mogla dolgo skrivati svojih čustev, ki so v večernem mraku dobivala vse večje razsežnosti. Z roko v roki sta se podala na pot pozabe. V zalivu, skritem očem, sta obstala. Njune strasti ni mogel nihče več ustaviti. Njune ustnice so pile drug drugega, njune roke so se prepletale, njune oči nemo zrle drug drugega. Morje , polno malih iskric, ju je zvabilo v svoj objem, valovi so božajoč njuni telesi, odnesli spomine. Spomine, ki so njo preganjali in ji uničevali slo po življenju. Strast, ki je bila z vsakim valom večja, ju je pripeljala do ekstaze in omame, njuni telesi sta valovali v ritmu morja.
Poslovil se je prav potiho, s poljubom, ki ga ne bo nikoli pozabila.

Sama s svojimi mislimi in nasmehom na obrazu, zre v daljavo, srečna in vedoč, da ji je ta nepozabna noč vrnila upanje. Vedela je, da gre lahko naprej. Spomin te noči, ji bo lajšal pot.

Vračajoč se proti svoji sobici, se nasmiha mimoidočim, poboža pozabljenega mucka, utrga purpurni cvet ob poti, zavije v malo slaščičarno, reče par besed z ribičem.....Pred hišo z modrimi polkni pa stoji on, z dvema skodelicama vroče kave. Takrat je vedela....uspelo ji bo !